-
Vprašanja o naši veri
-
Življenje je poklicanost
Vsak kristjan ima dvojno poklicanost: Bog najprej vsakogar iz ljube- zni kliče v življenje in vsakemu človeku želi dobro, druga posebna poklicanost pa je poklicanost v enega od življenjskih stanov (poročenost, posvečena samskost – duhovništvo in/ali redovništvo – ter samskost). Znotraj tega kristjan na poseben način oznanja Božjo ljubezen, izpolnjuje Božjo voljo ter hodi po osebni poti za dosego svetosti. Pot do odkritja (p)osebne poklicanosti je vedno individualna. V Cerkvi je na voljo več sredstev, ki posamezniku na poti iskanja lahko pomagajo: duhovne vaje, osebni (duhovni) pogovori in obiski ustanov ali dnevi odprtih vrat. -
POKLICANOST VSEH K SVETOSTI
O poklicanosti vseh v Cerkvi k svetosti je II. vatikanski cerkveni zbor (1962–1965) spregovoril v Dogmatični konstituciji o Cerkvi (prim. C 39–42). Poklicanost k svetosti pomeni poklicanost k polnosti krščanskega življenja in k popolni ljubezni. Živeti sveto pomeni z ljubeznijo odgovarjati na prepoznani dar Božje ljubezni. V vsakem stanu, poklicu in življenjskem položaju je mogoče hoditi po poti svetosti. -
CERKEV - SKUPNOST IN OBČESTVO POKLICEV
Kot človek in kristjan je vsakdo poklican, da darove, ki mu jih je Bog dal, v življenju odkrije, jih razvija ter jih da na razpolago v dobro vseh. S prejetimi darovi prispeva svoj delež pri oblikovanju življenja krajevne ali celotne Cerkve. Kakor so v človeškem telesu udje med seboj povezani in ima vsak ud svojo enkratno ter nenadomestljivo vlogo, tako je tudi v življenju Cerkve. Če je nekdo v resnici njen živi ud, bo čutil s Cerkvijo ter konkretno soustvarjal njeno življenje. Iz ljubezni do Gospoda in do sočloveka bo oblikoval svoje življenje tako, da mu bo evangelij življenjsko vodilo. Kot zavzet vernik bo izbral eno ali več možnosti bodisi kot življenjski poklic bodisi kot službo ali služenje ter s tem v življenju uresničil svoj poklic kristjana. -
LAIKI V CERKVI
Laiki imajo v Cerkvi nenadomestljivo vlogo. Njihovo dostojanstvo, delež pri duhovniški, preroški in vodstveni službi Jezusa Kristusa in s tem njihova soodgovornost za Cerkev in njeno poslanstvo v svetu izvirajo iz zakramenta svetega krsta. Pospeševati je potrebno koncilsko razumevanje Cerkve kot Božjega ljudstva, kjer so laiki skupaj z duhovniki in člani ustanov posvečenega življenja deležni istega dostojanstva Božjih otrok. Poglobljeno pojmovanje Cerkve zahteva vzgojo in izobraževanje laikov za pogumnejše in ustvarjalnejše sodelovanje ter za krepitev lastne identitete. V skladu z evangeljskimi vrednotami vzgojeni laiki so kvas celotne družbe v zasebnem, družinskem, poklicnem in družbenem življenju. Vloga laikov v Cerkvi ni zgolj pomoč duhovnikom: laiki imajo v moči splošnega duhovništva lastno poslanstvo za delovanje v svetu in Cerkvi (prim. Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, 394–398).Cerkvena laiška združenja, ki so odobrena s strani pristojne cerkvene oblasti, so v Cerkvi na Slovenskem povezana v Svet katoliških laikov Slovenije(SKLS),UlicaJanezaPavlaII.9,1000Ljubljana,tel.01/430–53–70, e-pošta: , spletna stran: http://www.skls.si -
ČLAN ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA (ŽPS)
V župnijskem pastoralnem svetu delujejo izvoljeni in posebej izbrani župljani ter predstavniki vseh v župniji delujočih skupin. Skrbijo za župnijsko skupnost, za bogoslužje, praznovanja, koordinacijo ter za socialne zadeve. Župnijski pastoralni svet podpira vse skupine in z njimi sodeluje. Intenzivno sodelovanje poteka s tistimi skupinami, ki pomagajo pri duhovni oskrbi vernikov. Župnijski pastoralni svet je pomemben sogovornik pri vseh župnijskih dejavnostih. -
ČLAN ŽUPNIJSKEGA GOSPODARSKEGA SVETA (ŽGS)
Možje in žene morejo biti v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP) in drugimi pravilniki postavljeni v cerkveno gospodarsko upravo oziroma župnijski gospodarski svet. S tem pred Cerkvijo prevzamejo odgovornost za gospodarski položaj župnije, za morebitne zaposlene laike, za prostore ter za nance. Za člane župnijskega gospodarskega sveta je zaželena primerna strokovna usposobljenost in življenje po evangeliju. -
KLJUČAR
Skrb za cerkveno premoženje, zlasti za vzdrževanje stavb, si župniki delijo s ključarji, ki so navadno člani župnijskega gospodarskega sveta. Ponavadi ima vsaka cerkev po dva. Za ključarja se izbere vernika, ki je zgleden kristjan. Za petletno služenje ga imenuje krajevni škof, pri čemer se mandat lahko podaljša, vendar največ do 75. leta starosti. Službo ključarja lahko prevzame človek, ki zna umno gospodariti in se je pri oskrbovanju cerkvenega imetja izkazal za zaupanja vredno osebo. Naravo službe, pravice in dolžnosti določajo pravilniki. -
DELIVEC SV. OBHAJILA
Delivec sv. obhajila pomaga pri obhajanju med sv. mašo ali prinaša sv. obhajilo bolnikom in ostarelim na dom. Vernikom sv. obhajilo lahko verodostojno podeljuje samo, če se zaveda, da je hostija najprej Božji dar zanj, in si zato prizadeva, da ga tudi osebno vredno prejema. Delivcu sv. obhajila mora na predlog in priporočilo domačega župnika krajevni ordinarij podeliti ustrezno dovoljenje, hkrati pa mora biti v to službo tudi primerno uveden. -
BRALEC
Bralec pri bogoslužju bere berilo in prošnje, priložnostno pa tudi župnijska sporočila in vabila. Ljubezen do slovenskega jezika in pripravljenost posredovati Božjo besedo drugim sta osnovna pogoja za tovrstno služenje. Bralci se na ravni ško j srečujejo na strokovnih srečanjih, ki jih organizirajo ško jske liturgične komisije. -
MINISTRANTI
Ministranti pri bogoslužju opravljajo pomembni nalogi – služijo pri oltarju ter molijo z duhovnikom ali z drugim voditeljem bogoslužja in s celotno skupnostjo verujočih. Ponavadi gre za aktivno skupino, ki se srečuje na rednih ministrantskih srečanjih in tudi v prostem času.Ministranti se na (družabnih) srečanjih srečujejo na dekanijskem ali ško jskem nivoju. Ministrante povezuje tudi mesečnik Ministrant, Rakovniška ulica 6, 1000 Ljubljana, e-pošta:
-
KRASILEC/KA IN ČISTILEC/KA CERKVE TER NJENE OKOLICE
Župnijsko življenje sooblikujejo tudi krasilci in čistilci. K notranji ubranosti in h globljemu doživljanju bogoslužja, skrivnosti naše vere, pomagata okrasitev bogoslužnega prostora in urejenost širše okolice. Čist notranji in zunanji prostor že sam po sebi povzdigne človekovega duha, zato je delež krasilcev in čistilcev v župniji nenadomestljiv. Čut za lepo, še bolj pa poznavanje liturgičnega leta in njegovih vsebin, vse, ki se prepoznajo v tej obliki služenja Cerkvi, spodbuja k nenehni ustvarjalnosti. -
CERKVENI PEVCI
V slavo Bogu in v veselje vernikov, zbranih pri bogoslužju, zlasti ob nedeljah in praznikih v cerkvah odmeva žlahtna pesem. Posluh, veselje do petja in močan glas so potrebni za priključitev k cerkvenemu pevskemu zboru. Cerkveni pevci s petjem pri bogoslužju animirajo Božje ljudstvo. Kdor se jim želi priključiti, mora biti prilagodljiv, čutiti mora skupinsko pripadnost, znati mora sodelovati z duhovnikom, z zborom ter z verniki. -
ČLAN OTROŠKEGA ALI MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Otroški pevski zbor združuje otroke, ki radi pojejo, navdušeni mladinci in mlajši odrasli pa se zbirajo v mladinskem pevskem zboru. Otroške pesmi, gospel, duhovne pesmi in taizejski spevi bogoslužje posebej obogatijo. Organizirajo tudi koncerte in muzikale. -
ČLAN MEŠANEGA ALI MOŠKEGA/ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Veselje do petja in sooblikovanja bogoslužja s pesmijo in glasbo združuje žene in može, lahko pa tudi samo žene ali samo može, v cerkvenih pevskih zborih. Priložnostno organizirajo koncerte. Med pevci je dovolj priložnosti tudi za družabna srečanja. -
ČLAN GLASBENO-INSTRUMENTALNE SKUPINE
Redno ali občasno, zlasti pa za praznike in večje slovesnosti petje pri bogoslužju popestri ali animira glasbeno-instrumentalna skupina. Kdor z veseljem poje, ljubiteljsko ali poklicno igra kakšen instrument in si želi s svojim glasbenim talentom polepšati redno ali praznično bogoslužje, se lahko priključi glasbeno-instrumentalni skupini ter na ta način sodeluje pri oblikovanju župnijskega življenja tudi ob drugih priložnostih. -
ANIMATOR (MLADINSKI, BIRMANSKI, ZA PRIPRAVO NA PRVO SV. OBHAJILO, ZA ORATORIJ)
Za mlade ljudi je pomembna pristna duhovnost. Odraščajoča mladina si želi, da jo jemljemo resno, in ceni ljudi, ki po poti odraščanja hodijo z njo. Mladinski ali birmanski animator si prizadeva za profesionalen pristop – posveča se delu z mladimi, dela na socialnem področju, pripravlja mladinske sv. maše, razne projekte in vodi zaupano skupino na mladostnikom primerni stopnji.
Pogoji: mladinski ali birmanski animator lahko postane tisti, ki je končal študij teologije, pedagogike, socialne pedagogike ali vsaj šolo za animatorje. Dodatna teološka izobrazba je priporočena. -
ČLAN BIBLIČNE SKUPINE
Možje in žene skupaj prebirajo Sveto pismo po določenem načrtu: člani spoznavajo posamezne odlomke, biblijske osebnosti, izbrane teme in izbrane svetopisemske knjige. Pred srečanjem (enkrat ali dvakrat mesečno) člani doma določeni odlomek prebirajo, se vanj poglabljajo v molitvi in študiju ter oblikujejo vprašanja. V skupini pod mentorjevim vodstvom odlomek z različnimi metodami »razdrobijo«, da za vsakogar postane bližji, bolj sporočilen in oseben. Člani o odlomku dobijo strokovno razlago in si podelijo, kako jih nagovarja, česa ne razumejo, kaj jim odkriva novega ... Tako vsi skupaj poslušajo Božjo besedo, ob njej molijo, drug drugega spremljajo na duhovni poti ter ostajajo odprti delovanju Božjega Duha, ki si utira vedno nove poti. Voditelj biblične skupine mora imeti temeljito biblično izobrazbo, ki jo pridobi pri enovitem študiju teologije (5 let) ali vsaj s študijem na visokošolskem strokovnem programu teologije (3 leta). Biblično skupino lahko vodi tudi oseba brez formalne teološke izobrazbe, odlikuje pa se v poznavanju, študiju in proučevanju Svetega pisma. Primerno je, da tak voditelj na srečanja občasno povabi tudi biblicista ali svetopisemskega strokovnjaka, ki skupini razjasni odprta vprašanja in članom odpre nove poti za razumevanje svetopisemskega sporočila.